Ob kroničnem pomanjkanju karkoli zanimivega na nebu ali na tleh, sem danes pritisnil eno fotko mojega psa. Tudi sicer v moji glavi vlada popolna odsotnost kakršnegakoli fotografskega navdiha. Sej bo boljš...
Očitno je za letos konec s supercelicami (v jok pa na drevo, že dobivam t.i. "supercell deprivation sindrome"), meteorji pa pridejo oktobra, kar sicer ni tako daleč... Vulkanski pepel oziroma saharski pesek pa je odnesel severnik... Verjetno bom zapolnjeval ta prostor s kakimi nevmesnimi in povprečnimi fotkami, heh.
No comments:
Post a Comment